Literature
noc se sprehaja po teh poteh
duhovi
šepetajoče umirajo nekje daleč
stran, kjer si jih zapustil na
razpotju željanih vzdihov in
utrujenih končnih odločitev
tam, kjer si se poslovil
rekel ja svetu in ne,
to je moja preteklost
čas brzi po drugih stezah
sence pa ostajajo v temi spomina
odpadni material in zastave, ki
ne poznajo več vetra
tam, kjer si obzidal prehojene korake
na pešpoti do pijane pozabe
šibke lučke v temi, ko
se ozreš nazaj
a vedno, vedno pluje barka naprej
nobena burja ne obrne premca od obzorja
vedno nižje se pobešajo sklonjena ramena tujcev
a nobena beda ne uspe ubiti burneg